Patenti

Obseg nasprotne tožbe za ničnost blagovne znamke EU – odločitev Evropskega sodišča

Časovni žig: 26. junij 2023 1: 30 AM
Izvorno vozlišče: 2574950

Ponovno objavil Platon

Evropsko sodišče je odločilo v zadevi C‑654/21 – LP proti KM, ki se nanaša na opredelitev obsega [nasprotne] tožbe za razglasitev ničnosti blagovne znamke EU. Ozadje je naslednje:

LM je imetnik besedne znamke EU Multiselect (v nadaljnjem besedilu: izpodbijana znamka), registrirane 5. junija 2018 za blago in storitve iz razredov 9, 41 in 42. To blago in storitve med drugim vključujejo poklicno usmerjanje (izobraževanje ali svetovanje pri usposabljanju), izobraževalne informacije, namestitev računalniške programske opreme, vzdrževanje računalniške programske opreme, objavljanje besedil in nudenje spletnih elektronskih publikacij.

Od leta 2009 KP kot del svojih poslovnih dejavnosti ponuja vodnik za bodoče policiste v tiskani in digitalni obliki, katerega namen je pripraviti jih na psihološke teste, ki jih zajema izpodbijana znamka in ki predstavljajo eno od faz tega zaposlovanja. postopek. KP promovira svoj vodnik na različnih spletnih straneh.

LM je 26. februarja 2020 vložil tožbo zaradi kršitve izpodbijane znamke pri regionalnem sodišču v Varšavi na Poljskem, predložitvenem sodišču, in zahteval odredbo, s katero je KP zahteval, da preneha označevati blago in storitve, ki jih trži, z izpodbijano znamko in preneha dajanje te oznake na vse materiale, povezane s trženjem tega blaga in storitev.

Med tem postopkom je KP 30. julija 2020 vložila nasprotno tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane znamke v zvezi z nekaterimi proizvodi in storitvami, za katere je bila registrirana, v skladu s členom 59(1) Uredbe 2017/1001 v povezavi s členom 7(1)(b) do (d) in členom 7(2) navedene uredbe.

S sodbo z dne 7. oktobra 2021 je predložitveno sodišče tožbo zaradi kršitve v celoti zavrnilo.

Kar zadeva nasprotno tožbo, predložitveno sodišče dvomi o obsegu preizkusa, ki ga mora opraviti, kadar, kot v primeru v glavni stvari, predmet nasprotne tožbe presega „obrambo“, podano v odgovoru na tožba zaradi kršitve.

V obravnavani zadevi, medtem ko so se zahtevki v glavni tožbi nanašali samo na storitve in blago, ki jih trži KP, je obseg nasprotne tožbe bistveno širši, saj KP trdi, da je treba izpodbijano znamko razglasiti za nično, kolikor ne zajema le zadevno blago in storitve v glavni stvari, ampak tudi drugo blago in storitve.

Tako se predložitveno sodišče sprašuje, ali vsi zahtevki za razglasitev ničnosti izpodbijane znamke, ne glede na njihovo dejansko povezavo s postopkom za ugotavljanje kršitev, spadajo v koncept „nasprotne tožbe za … razglasitev ničnosti“ v smislu člena 124(d) in člen 128(1) Uredbe 2017/1001 ali pa je treba ta koncept razlagati tako, da zajema samo tiste zahtevke, ki so v „dejanski povezavi“ s postopkom za ugotavljanje kršitev, in sicer tiste, ki spadajo v „področje uporabe postopkih za ugotavljanje kršitev“.

Po mnenju predložitvenega sodišča bi sprejetje, da nasprotna tožba morda nima „dejanske povezave“ s postopkom za ugotavljanje kršitev, povzročilo tveganje, da bi v glavnem postopku „prevladovala“ nasprotna tožba in da bi nasprotna tožba izgubila svoj značaj obrambe. na zahtevke iz postopka v glavni stvari. Naklonjen je razlagi pojma „nasprotna tožba“ tako, da se lahko nanaša samo na trditve, ki so dejansko povezane s tožbo zaradi kršitve, povezava, ki „ni določena z vsebino [izpodbijane] pravice do blagovne znamke; niti ni določen z obsegom dejavnosti tožene stranke, temveč z vsebino trditev, navedenih v [tožbi zaradi kršitve]“.

Po mnenju predložitvenega sodišča takšno razlago podpirata, prvič, načelo procesne avtonomije držav članic in člen 129(3) Uredbe 2017/1001 ter, drugič, pravila, ki urejajo pristojnost EUIPO in pristojnost sodišč za blagovne znamke EU, iz katere je razvidno, da je pristojnost teh sodišč izjema v zvezi z ničnostjo blagovne znamke EU.

Nazadnje predložitveno sodišče pojasnjuje, da poljska zakonodaja na dan, ko je bila vložena tožba zaradi kršitve v postopku v glavni stvari, ni predvidevala možnosti tožencev v postopkih zaradi kršitev, ki so jih sprožili imetniki blagovnih znamk, registriranih na Poljskem, da vložijo tožbo nasprotna tožba za ugotovitev ničnosti, saj 479. čl¹²² zakonika o civilnem postopku, ki je bil vstavljen z zakonom z dne 13. februarja 2020, na ta dan še ni začel veljati. Zato dvomi, ali je za namene zadeve v glavni stvari te določbe mogoče šteti za „postopkovna pravila, ki urejajo isto vrsto tožbe v zvezi z nacionalno znamko“ v smislu člena 129(3). Uredbe 2017/1001.

V teh okoliščinah je regionalno sodišče v Varšavi odločilo, da prekine postopek in Sodišču v predhodno odločanje predloži ta vprašanja:

„(1) Ali je treba člen 124(d) Uredbe [2017/1001], brati v povezavi s členom 128(1) Uredbe, razlagati tako, da lahko izraz ‚nasprotna tožba za … razglasitev ničnosti‘ iz teh določb pomenijo [nasprotno]tožbo za razglasitev ničnosti samo v obsegu, v katerem je ta nasprotna tožba povezana s tožnikovim zahtevkom zaradi kršitve blagovne znamke EU, kar nacionalnemu sodišču omogoča, da ne obravnava nasprotne tožbe za razglasitev ničnosti, katere obseg je širši. razen tistega, ki je povezan z zahtevkom tožnika zaradi kršitve?

(2) Ali je treba člen 129(3) Uredbe [2017/1001] razlagati tako, da se zadevna določba, ki zadeva „postopkovna pravila, ki urejajo isto vrsto tožbe v zvezi z nacionalno blagovno znamko“, nanaša na nacionalno postopkovna pravila, ki bi se uporabljala za posebne postopke v zvezi s kršitvijo blagovne znamke EU (in za postopke, ki izhajajo iz nasprotne tožbe za razglasitev ničnosti), ali se na splošno nanaša na nacionalna postopkovna pravila, ki so prisotna v pravnem redu države članice, pri čemer je to pomembno v primerih, ko glede na datum, ko je bil uveden poseben postopek v zvezi s kršitvijo blagovne znamke EU, pravila postopka, ki urejajo nasprotno tožbo za razglasitev ničnosti blagovne znamke v zvezi z nacionalne blagovne znamke niso bile prisotne v pravnem redu določene države članice?“

Odločitev sodišča je:

člen 124(d) Uredbe (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije v povezavi s členom 128(1) Uredbe,

je treba razlagati tako, da se lahko nasprotna tožba za razglasitev ničnosti blagovne znamke EU nanaša na vse pravice, ki jih imetnik te znamke pridobi z njeno registracijo, in da predmet te nasprotne tožbe ni omejen z obsegom spora kot je opredeljeno v tožbi zaradi kršitve.